o l o k
sladki kostanj
Tudi pri kostanjevi zgodbi ostajamo zvesti ekološkim načelom.
Zgodba o našem sladkem kostanju;
ali kako je lahko vsaka »težava« tudi priložnost!
Naša zgodba s kostanji oz. maroni (Castanea sativa x Castanea crenata), se je pričela leta 2014, ko smo imeli za seboj resnično slabo čebelarsko sezono. Zaradi nenehnega dežja, smo bili ob celotni pridelek medu, kar nas je spodbodlo k razmišljanju kako izkoristiti zemljišče, ki ga posedujemo.
Ker smo optimistično naravnani, smo se spomnili starega dobrega reka:
»Optimist vidi priložnost v vsaki težavi, pesimist vidi težavo v vsaki priložnosti.« Winston Churchill, britanski državnik
Seveda smo ves čas strmeli h temu, da bi od kulture, katero bi zasadili imele tudi nekaj čebele. Tako smo prišli na idejo o kostanju.
D a z a l i s m o a s o o m i t v e s a m o n a š i h l a v a h i n d a s t r u d o m i n p o š t e n i m d e l o m l a h k o d o s e ž e š v s e .
Ideja s kostanji se je zdela kar nekoliko predrzna, saj nekako velja prepričanje, da v naših krajih kostanji oz. maroni ne uspevajo, vendar ravno zato je ta ideja predstavljala izziv in smo ugriznili v ta projekt.
Tako ste vsakič ko uživate naše pridelke, del zgodbe o vztrajnosti, ljubezni do dela in 100% ekološke pridelave.
Leto 2018 in prvi nasadi…
Leta 2018 smo posadili prvi ha nasada, ter nestrpno čakali kaj se bo zgodilo. Sadike so lepo odgnale in rasle iz leta v leto in že leta 2021 smo nasad povečali za 2 ha. Leto kasneje pa še za 1 ha. Ves čas smo skrbno opazovali dogajanje, ter se z velikim trudom in ljubeznijo do dela, učili in rasli.
Danes obdelujemo dobre 4 ha kostanjevega nasada s 550 drevesi.
»Drevo sladkega kostanja (Castanea Sativa) izvira še iz časov prazgodovine. V obdobju rimskega cesarstva, kostanja Evropa (razen Rimljanov in Grkov) še ni poznala. Grki in Rimljani so Evropi predstavili kultiviranje kostanja. In skozi zgodovino pa vse do danes je drevo kostanja postalo eno izmed najbolj priljubljenih dreves.«
Zvesti ekološki predelavi
Tudi pri kostanjevi zgodbi ostajamo zvesti ekološkim načelom. Okrog sadik in zaščitne mreže ne uporabljamo herbicida, temveč plevel odstranjujemo mehansko in namesto, da bi uporabljali sredstva za varstvo rastlin se raje poslužimo foliarnih gnojil z algami, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, ter tako raje skrbimo za dobro prehranjenost dreves kostanja in s tem zmanjšamo stres, ki je posledica vremenskih razmer.
Potrebno pa je tudi razumeti, da le foliarno dognojevanje z algami je le mali košček sestavljanke. Najvažnejše je, da so tla, v katerih imajo drevesa korenine, živa, polna humusa in zračna.
NAROČILO
Naročite ekološki sladki kostanj
Kostanj je na voljo z mesecem septembrom pa vse do razprodaje pridelka. Dobite ga lahko na našem domačem naslovu po predhodnem dogovoru, na vašo željo pa ga pošljemo tudi po pošti.
Cena za kilogram 1. klase je 10€, kilogram 2. klase pa 6€.
ZANIMIVOSTI
Ste vedeli?
- Največje in najstarejše kostanjevo drevo raste na Siciliji na gori Etna. Staro je med 2000 in 4000 let, premer njegovega debla pa meri skoraj 58 metrov.
- V Sloveniji pa je najdebelejše drevo Gašperjev kostanj. Raste na Močilnem nad Radečami, dobrih 20 km stran od našega nasada kostanjev. Staro je več ko 300 let.
- Za dobro rast kostanjevo drevo potrebuje mikorizo, gre za sožitje med glivo in kostanjem. Mikoriza deluje kot dober informacijski sistem, ki kostanjem omogoča dostop do hranil. Zaradi dobre mikorizne pestrosti so kostanji še bolj sladki in okusni.
- Kostanji so edini oreščki (lupinasto sadje), ki vsebujejo vitamin C (100 g zagotovi 40% dnevnih potreb po tem vitaminu).
- Kostanj je bolj sladek, če se temperatura ponoči spusti pod ničlo.
- Brezglutensko živilo: Kostanj ne vsebuje glutena, zato je odlično živilo v dieti brez glutena in pšenice.